Debate glede enoličnosti matematike, fizike ali na splošno znanosti so mi vedno šle na živce. Saj na začetku me prav zabavajo in tudi lep egotrip so, kajti pogosto je pozornost na meni kot študentu fizike. Ampak potem se pogosto prevesijo v vprašanja zakaj je 2 dve.
Težko je sprejeti, da je matematika ena sama, če si preneumen, da bi jo razumel. Taki ljudje vedno trdijo: Češ, matematiko bi že razumel, samo trenutni sistem mi ravno ne ustreza. Vedno se sprašujejo kaj je globlji pomen logaritma (zakaj so ljudje tako začudeni nad logaritom in zakaj ga je tako težko razumet?) in ali da enačba log2(x+24)-log2(x+2) = 3 res rešitev x = 8/7. Kar nekako se ne morejo sprijazniti, da so pač neumni. Ne, ne. Oni bi to naredili drugače, tale logaritem v matematiki je čisto odveč.
Tudi fizika jim je tuja. Gibalne količine niso nikoli razumeli. In e v enačbi:
U = U0 e-t/t
je seveda osnovni naboj. Da ne govorim o skalarnih in vektorskih količinah.
Sprašujejo se ali mora biti res vse tako kot je. Ali ni vse stvar dogovora in, seveda, ali bi to prilagodili za njih zanimivejši in razumljivejši način v sistem kjer bi nas, pametne, zasenčili oni pa bi blesteli. Drugi način diskreditiranja pa so razni EQ, SQ, umetniška inteligenca (slednje pravzaprav dopuščam). NE! Nisi pameten, če si cmerast treehugger. Si en beden hipi.
Kolega pravi da je fizika stvar dogovora in odraža politično realnost ali nekaj takega. On študira analitsko politologijo. Jaz in moji kolegi na fiziki bi se mu smejali. Ampak ali je dve res dve ali je to samo stvar dogovora?
Naj ponazorim z vektorji. Veste kaj so?
Recimo pri grafu funkcije imamo x in y os.
Sedaj imamo kartezični koordinatni sistem. Osi so pravokotne, dolge eno enoto in zapis je dokaj enostaven. Točko v ravnini zapišemo v obliki (x,y) kjer x pomeni oddaljenost v x smeri in y v drugi. Temu naj ustreza sedanji metrični sistem enot in recimo zapis števil.
Potem lahko y-os obarvamo mavričasto, x-os pa naredimo črtkano in jo še malo skrčimo ter vsakega posebej malo zavrtimo. Zadeva še vedno funkcionira skoraj enako. Ker sistem ni več ortonormiran (pravokoten in enotsko dolg), je malo bolj zakomplicirano, vendar deluje po enakem principu: dve enoti v smeri hopsasa in 1,5 v smeri tralala.
Ekvivalent fizikalnim enotam je npr. angleški sistem. Inče, unče pa to. Ampak njim se nihče ne čudi. Zapis števil? Mi rečemo 2 “dva”, Rimljani so zapisali II, računalnik vidi kot 10, Nemec pa temu reče “Zwei”. Popolnoma vseeno je (z izjemo Rimljanov, ker niso poznali 0). Res je stvar dogovora, sam boli me kita. Tudi šolski zapiski. Sam pišem vse s svinčnikom, tiste pridne neumne ženske pa barve. Res je lepše, ampak če gre za sociologijo je še vedno dolgčas.
Lahko naredimo nekaj revolucionarnega. Uvedemo polarni sistem (kar je v fiziki pogosto). Slika ima sicer manjšo napako, a nič ne de. Tudi v fiziki sta dva zapisa enot: Giorgijeva z osnovnimi enotami: m,kg, s, A in Gaussova z le tremi enotami: cm, g, s. Amper [A] ima v Gaussovem sistemu preprosto enoto 1 in ga zato ne pišemo (1 je nevtralni element pri množenju). Spet nima veze. Tudi vsa števila bi lahko delili s pi. A ne bi bilo dolgočasno? Pi bi bil enak 1 in 0 še vedno 0. Ja, in števno neskončno drugih števil bi postalo iracionalnih. Ampak prav tako bi imeli števila 1, 2, 3, 4,… ki so ekvivalent sedanjim 1*Pi, 2*Pi, 3*Pi,… Res je vseeno.
Na primer če bi matematiko sestavljal nek družboslovec bi dobili nekaj takega:

Verjamem, da je množenje matrik zakomplicirano, ampak tako mora biti! Tudi 1+1=2 in 1/0 je nedefinirano. Če bi bila matematika tako zapisana stvari ne bi bile povezane in vse skupaj bi bilo neuporabno.
Namreč mi ne delamo matematike tako kot hiše, ampak jo podobno kot Kolumb Ameriko, samo odkrivamo oziroma raziskujemo. Če hočete, dana nam je od boga.
Seveda bi stvari lahko zapisali drugače in poimenovanje je stvar dogovora, ampak za razliko od družboslovja temelji na nekaterih logičnih razlagah. Zato se naravna števila začnejo z 1, celim številom se pravi cela (pa magari so krompirjasta), njutn [N] se imenuje po Newtonu,… Konec koncev: jabolko bo vedno padlo z drevesa.
